Los

Ključna vrsta v ekosistemu
Losi lahko pomembno vplivajo na ekosisteme zaradi vsakodnevnih dejavnosti prehranjevanja, teptanja, iztrebljanja in uriniranja. Raziskovalci so ocenili, da švedska populacija losov vsako leto proizvede 300 000 ton iztrebkov. To nanese približno 5600 ton dušika, kar je ključnega pomena za rast rastlin. Vplivajo tudi na hitrost kroženja hranil, rastlinsko sestavo, biološko raznovrstnost in stopnjo sukcesije (sukcesija je v ekologiji usmerjeno spreminjanje združbe organizmov v času na nekem prostoru, ki jo povzroča vpliv rastlinstva na okolje. Je usmerjen proces, ki vodi iz združbe z malo medvrstnimi povezavami v kompleksno združbo, kakršna je značilna za določeno okolje). Zaradi vseh teh razlogov štejemo losa med ključne vrste v ekosistemih.

Največji grožnji sta prelov in promet
IUCN lose uvršča v kategorijo najmanj ogrožena vrsta, ker večina populacij širi svoje območje razširjenosti in vsebuje veliko število osebkov, kljub velikim lovskim interesom v nekaterih predelih. Ocenjujejo, da celotna evrazijska populacija šteje okoli 1,5 milijona osebkov, od tega jih je tretjina evropskih. Številčnost v ZDA in Kanadi je bila leta 2002 ocenjena na 1 milijon osebkov. Kljub splošni naraščajoči številčnosti, se pri nekaterih bolj izoliranih populacijah in podvrstah število osebkov zmanjšuje. Lov na vrsto se izvaja iz različnih razlogov. Včasih je bila pomemben vir mesa, usnja, kosti in kit. V današnjih časih se lov izvaja predvsem kot nadzor nad populacijo, saj so v nekaterih državah opredeljeni kot škodljivci za kmetijstvo in gozdarstvo, ponekod pa se izvaja tudi trofejni lov zaradi rogovja. Čezmerni lov je povzročil znaten upad številčnosti osebkov v 18. in 19. stoletju, vendar si je večina populacij od takrat opomogla. Problematične so tudi ceste in železnice, kjer losi predvsem pozimi iščejo lažje poti za gibanje.

Zaščiten v več državah
Los se na svojem območju razširjenosti pojavi na številnih zavarovanih območjih in je v več državah zaščiten v skladu z nacionalno zakonodajo. Naveden je tudi v Bernski konvenciji, katere glavni cilj je ohranitev prostoživečega evropskega živalstva in rastlinstva ter njihovih naravnih življenjskih prostorov. Z vrsto se v nekaterih državah, na primer na Finskem, močno upravlja z lovskimi kvotami. Kljub lovskim pritiskom na nekaterih območjih, se zdi prihodnost največjega predstavnika družine jelenov za zdaj svetla.