Noj

Vloga v prehranjevalnem spletu
Kot vsa živa bitja na našem planetu imajo tudi noji nenadomestljivo mesto v prehranjevalnem spletu. Lovijo nevretenčarje in plazilce, objedajo rastlinje, zobajo pa tudi plodove in semena.

Raznašalci semen
So pomembni raznašalci semen - z iztrebki namreč na nove lokacije naseljujejo npr. akacije, s posebnimi bodičasnimi strukturami pa se njihovih nog oprimejo tudi semena t.i. vražjega kremplja (Harpagophytum procumbens), s čimer jim noji nudijo brezplačen “prevoz” v bolj ali manj oddaljene kraje.

So del savanske "telekomunikacije"
Noji se v z življenjem kipeči afriški safani srečujejo z mnogimi plenilci. Ker potujejo v mešanih čredah z antilopami, gazelami, zebrami in še kom, so del obveščevalnega sistema, ki omogoča uspešno preživetje celotne druščine.

Noji kot hitra hrana
Noje lovijo gepardi, levi, leopardi, hijenski psi in hijene. Odrasle živali lahko s hitrim tekom pobegnejo pred večino lačnih zveri, tako da jih plenilci raje napadajo iz zasede. Edina izjema pri tem je gepard, ki s svojo izjemno hitrostjo uspe ujeti tudi najhitrejšega noja.

Zaradi lepih peres so ljudje noje skoraj iztrebili
Noji so naravno razširjeni na izjemno velikem območju, velikost njihove populacije pa v zadnjih letih le rahlo upada, zato velja, da vrsta ni ogrožena.

Nihče ne ve, koliko nojev pravzaprav živi v naravi, nekatere ocene pravijo, da jih je okrog 2 milijona. V 18. stoletju so bila njihova peresa tako popularna v ženski modi industriji, da so noji zaradi prekomernega lova skoraj izginili iz vse Severne Afrike. Severnoafriška podvrsta (S. c. camelus) je še danes kritično ogrožena.

Do 2. svetovne vojne so noji živeli tudi izven Afrike, na Bližnjem Vzhodu in v Mali Aziji je živela podvrsta S. c. syriacus, katere zadnji predstavnik naj bi poginil leta 1966. Če jih v preteklosti ne bi gojili na farmah, bi noji verjetno izumrli.

Farme nojev
Danes jih zaradi perja, usnja, mesa, jajc in masti gojijo po vsem svetu, tudi v Sloveniji.

V Avstraliji so se živali iz opuščenih farm privadile življenja v naravi in oblikovale majhno prosto živečo populacijo.

Kritično ogrožena podvrsta severno afriškega noja
Za ohranjanje kritično ogrožene severno afriške podvrste nojev (S. c. camelus) si prizadevajo v organizaicji Sahara Conservation Fund.

S pomočjo številnih partnerjev raziskujejo biologijo in genetiko nojev in skrbijo za obnovo te ogrožene populacije. Gradijo nove ograde in svetujejo pri njihovi vzreji, za valjenje jajc nudijo uporabo inkubatorja, zagotavljajo primerno hrano in veterinarske izdelke ter plače za njihove oskrbnike.

Več o njihovi dejavnosti preveri na njihovi spletni strani.