Preskoči na vsebino

vstop do 18:00

odprto do mraka

Kupi vstopnico

Ovratničarska čaja

Chauna torquata

Ovratničarska čaja

Chauna torquata

Velikost in teža

višina

do 90 cm

teža

do 4,4 kg

Dejavnost

Podnevi

Socialna struktura

Jata

Razširjenost v naravi in življenjsko okolje

Čaja je dobra letalka in plavalka

Ovratničarska čaja je ena največjih ptic Južne Amerike. Njen izgled je nekaj posebnega - nikoli si ne bi mislil, da je to vodna ptica ter sorodna gosem, racam in labodom. Njene rožnate noge s po tremi prsti so brez plavalne kožice, kljun pa bolj spominja na predstavnike kur. Njihovo telo je veliko, glava pa nesorazmerno majhna. Oba spola sta si zelo podobna, samica je le nekoliko manjša. 

Glava in zgornji del telesa sta siva z žametno-črnim "ovratnikom", od koder tudi izvira prvi del imena. Drugi del angleškega imena (screamer) prihaja iz značilnega oglašanja – prodornega krika, ki v naravi služi kot opozorilo pred nevarnostjo. Pred tekmeci in plenilci je zaščitena tudi z dvema ostrima, ukrivljenima ostima, ki štrlita iz pregiba peruti. S tem tudi srdito brani svoje območje.

Kljub nesorazmerni obliki telesa je čaja dobra letalka. Pri vzletu sicer zaradi velikih in težkih peruti potrebuje razmeroma veliko vzletišče. Prav tako je  kljub neznačilnim stopalom za vodno perutnino dobra plavalka.

Ovratničarska čaja velja za največjo vodno perjad Južne Amerike. Razširjena je predvsem v državah, kot so Argentina, Bolivija, Brazilija, Urugvaj, Paragvaj in Peru. Naseljuje tropska in subtropska mokrišča, kot so jezera, lagune, močvirja in poplavni travniki. Izven gnezditvene sezone jih lahko opazujemo v jatah, ki se prehranjujejo v bližini domačih živali, pozimi pa se “potepajo” za viri hrane tudi v bolj suhih območjih. Počivajo na vejah nad vodo, visoko na drevesih. 

Kraljestvo Živali (Animalia)

Deblo Strunarji (Chordata)

Razred Ptiči (Aves)

Red Plojkokljuni (Anseriformes)

Družina Bodičarke (Anhimidae)

Rod Čaja (Chauna)

Vrsta Ovratničarska čaja (C. torquata)

Ovratničarska čaja je rastlinojeda ptica. V naravi se prehranjuje z zelenimi deli sočnih vodnih rastlin, pa tudi s semeni, stebli in listi gojenih ali negojenih rastlin. Tako kot druge gosi se rada pase, a v nasprotju z nekaterimi vrstami vodnih ptic hrane ne preceja. Med pašo je na poplavljenih območjih lahko do polovice telesa potopljena med rastlinje, v plitvih vodah se tudi vkoplje v blato. 

To so monogamne ptice, kar pomeni, da ima samec eno samico. Z njo ostaja v zvezi vse življenje ali vsaj več zaporednih let. Gnezditveno območje par, ki spolno dozori med drugim in tretjim letom starosti, stalno vzdržuje in brani pred tekmeci, vsiljivci in plenilci. 

V času dvorjenja si samec in samica vzajemno dvorita; izmenjata paritveno oglašata, hodita drug ob drugem in se z glavo skoraj dotikata hrbta. Gnezdo gradita oba, večinoma v plitvi vodi ali ob njej. Za gnezditveni material uporabita praktično vse organsko gradivo, ki je na voljo v bližini. Jajca (3-5) samice znesejo večinoma med marcem in avgustom, lahko pa tudi med septembrom in novembrom ali celo prek celega leta. Samec in samica si delita tudi gretje jajc in skupaj skrbita za mladiče.

Po 42 – 46 dneh valjenja se izvalijo rumenkasti puhasti piščanci, ki že znajo plavati in slediti staršem. Po 8 do 10 tednih so polno oprejeni, vendar še ne tako očitno obarvani kot odrasle živali, barve prehajajo iz rumenkaste v rjavkasto do sive. Polni barvni vzorec dobijo z odraslostjo. Popolnoma samostojni pa postanejo med 12. in 14. tednom starosti, vendar večinoma ostanejo s starši do naslednje gnezditvene sezone. 

V družini bodičark so tri vrste
V družino bodičark poleg ovratničarske čaje uvrščamo še dve vrsti; bodičarka (Anhima cornuta) in belolična čaja (C. chavaria). Bodičarke so sorodne gosem, racam in labodom, čeprav njihov kljun bolj spominja na predstavnike iz družine kur. Tudi noge niso podobne nogam vodnih ptic.

Prejmi posebne ugodnosti, živalske vragolije, fotografije mladičev in zanimivosti v svoj poštni predal.