Emu
Dromaius novaehollandiae
Emu
Dromaius novaehollandiae
Razširjenost v naravi v preteklosti
Naravovarstveni status
Least Concern (LC)
A species evaluated as not being at significant risk of extinction. Populations are stable or increasing.
Dejstva
Posamezen emujev korak med tekom je lahko dolg do 3 metre.
Emuji se selijo in lahko v iskanju s hrano bogatega okolja prepotujejo več sto kilometrov, tudi po 15 - 25 km na dan.
Emuji nimajo golše, a je njihov požiralnik raztegljiv zaradi vzdolžno nagubane stene. Tako lažje požirajo večje kose hrane in v požiralniku tudi shranjujejo hrano pred nadaljnjo prebavo.
Emuji so samotarske živali, a se v času parjenja sporazumevajo z bobnečim oglašanjem, ki se lahko sliši do 2 km daleč.
Vloga v prehranjevalnem spletu
Emuji so pomemben člen prehranjevalnega spleta. Objedajo tako domorodno kot tujerodno rastlinstvo in na ta način omejujejo njegovo razširjenost. Ponekod veljajo za škodljivce, saj z lahkoto preskočijo varovalne ograje in si kosilo poiščejo na žitnih poljih. Po drugi strani rastlinam tudi koristijo, saj zmanjšujejo populacije številnih žuželk, kot so kobilice, črički, mravlje, vešče, hrošči in stenice. Hranijo se tudi z gosenicami in na ta način zmanjšujejo pritisk na rastline ter jim omogočajo boljšo rast. Emuji plenijo tudi majhne kuščarje, dvoživke in sesalce. Ker jedo različne plodove in semena, po naravi pa so nomadi, rastlinske vrste v svojih iztrebkih raznašajo na nova območja. V začetku 20. stoletja so tako izdatno pripomogli k razširjanju nekaterih vrst kaktusov, zato so ljudje populacijo emujev močno omejili z lovom.
Naravni plenilci
Največja avstralska ptica danes nima prav dosti naravnih plenilcev, v preteklosti pa je bila plen danes izumrlih orjaških varanov (rod Meglania - v dolžino so merili kar 7 metrov!), tasmanskih tigrov in nekaterih mesojedih orjaških vrečarjev. Danes je največji plenilec emujev dingo, občasno si ga privoščijo tudi repati orli.
Njihova gnezda z jajci so posebna poslastica večjim kačam, kuščarjem in nekaterim pticam. Plenijo jih tudi lisice, ki so v Avstraliji tujerodna vrsta.
Ogroženost
Vrsta je široko razširjena in številčna. Po nekaterih ocenah v naravi živi 725 000 emujev, pogosti pa so tudi v ujetništvu. Čeprav je njihova populacija na Tasmaniji s prihodom evropskih priseljencev opazno upadla, je danes stabilna. Pojavljajo se naravna nihanja, odvisna od količine dežja. Vrsta ni ogrožena. Določene (izolirane) populacije v Novem Južnem Walesu ogrožajo pogosti trki z vozili in naraščajoče število podivjanih psov in prašičev, ki plenijo njihova gnezda.
Včasih so živele tri vrste emujev. Dve sta izumrli zaradi pretiranega lova. Pomagaš lahko tako, da spremljaš in se izobražuješ o živalih ter ukrepaš, ko je to potrebno.
Spoznaj in obišči
Darilna kartica ZOO
Potrebujete darilo za sorodnike in prijatelje? Darilna kartica ZOO je popolno darilo za vse priložnosti, saj obdarjenec lahko izbira med številnimi ZOO programi in storitvami.
Dedek Mraz
Dedek Mraz je dobrotnik, ki prihaja izza Triglava in ga spremljajo živali. Zato bomo nekatere živali pobožali in pobližje spoznali. Nato pa nas bo obiskal dobri mož, ki se bo predstavil, stresal šale, zapel in razdelil darila. Praznovanje pripravimo za manjša podjetja in posamezne obiskovalce, ki želijo Dedka Mraza srečati prav v Živalskem vrtu Ljubljana.
Edinstvena igrišča
V Živalskem vrtu Ljubljana se lahko igrate na edinstvenih igralih imenovanih Afriška vas, Začarani gozd in Žabji skok. Namenjena so igri za vso družino. Spodbujajo sodelovanje, skupinsko igro in druženje.