Preskoči na vsebino

vstop do 18:00

odprto do mraka

Kupi vstopnico

Grivasti volk

Chrysocyon brachyurus

Grivasti volk

Chrysocyon brachyurus

Velikost in teža

višina

do 110 cm

dolžina

do 100 cm

teža

do 30 kg

Dejavnost

Ponoči

Socialna struktura

Samotar

Razširjenost v naravi in življenjsko okolje

Pu

Grivasti volk je svoje ime dobil po dveh značilnostih: po svoji volčji velikosti in po značilnem grebenu z dolgo, črno grivo vzdolž hrbta, ki se ob spopadih pogosto postavi pokonci. Njegov kožuh je rjasto rdeč, dolge noge krasijo temno rjave ali črne »nogavice«, gobec je prav tako temnejši, medtem ko so grlo, notranjost uhljev in konica repa snežno beli. Samci in samice so si po videzu in velikosti skoraj povsem podobni.

Posebnost grivastega volka je tudi njegova hoja: sprednje in zadnje noge na isti strani se premikajo hkrati, kar ustvarja valovit korak, podoben konjem. Čeprav bi marsikdo sklepal, da so dolge noge prilagoditev za hiter tek, grivasti volk ni vztrajen tekač, temveč je spreten v sunkovitih skokih. Dolge noge so se mu najverjetneje razvile zaradi premikanja skozi visoko travo.

Edinstven je tudi njegov vonj: urin ima močan in prepoznaven vonj, ki ga mnogi primerjajo s skunkovim, nekateri pa celo z vonjem po marihuani. S tem označuje svoje ozemlje – vonj se lahko širi milje daleč in jasno sporoča vsakemu vsiljivcu, naj se umakne. 

Vrsta je razširjena v osrednji in vzhodni Južni Ameriki, vključno s severno Argentino, južno in osrednjo Brazilijo, Paragvajem, Bolivijo in jugovzhodnim Perujem. Naseljujejo cerrado, največji biom Južne Amerike, ki ga sestavljajo mokri in suhi gozdovi, travniki, savane, močvirja in mokrišča. Čeprav je bila vrsta opažena tudi v gostih gozdovih, največkrat biva na traviščih – predvideva se, da zaradi načina prehranjevanja, saj je prilagojena na lov v visokih travah, ne pa za plezanje.

Kraljestvo Živali (Animalia)

Deblo Strunarji (Chordata)

Razred Sesalci (Mammalia

Red Zveri (Carnivora)

Družina Psi (Canidae)

Rod Grivasti volk (Chrysocyon)

Vrsta Grivasti volk (Chrysocyon brachyurus)

Vegetarijanec ali mesojedec
Čeprav bi na prvo žogo pomislili, da je grivasti volk mesojedec, je v resnici več rastlinske kot živalske hrane, je torej vsejedec ali omnivor. Študije iztrebkov grivastega volka v naravi so pokazale, da več kot tri četrtine njegove prehrane sestavljajo sadje in zelenjava. Drugi del prehrane sestavljajo srednji in mali sesalci (pasavci, prerijski psi), plazilci, ptice in njihova jajca ter žuželke.

Pomembna prehrana so tudi plodovi – od rastlinske hrane najpogosteje volčje jabolko (Solanum lycocarpum) – paradižniku podoben sadež nizkega, bodičastega grma Južne Amerike. Največ se hrani ponoči, stran od človeka. Kjer ima mir pred njim, je aktiven tudi podnevi. Za razliko od njegovih pasjih sorodnikov, lovi sam, pri čemer lahko prehodi tudi 32 km. Majhne vretenčarje večinoma čaka v zasedi in se s skrčenimi prednjimi nogami, kot lisica, bliskovito poženejo nanje.

Tristranska koristna zanka
Grivasti volk, krojaške mravlje (Atta sp.) in volčje jabolko živijo v nenavadnem sožitju. Volk se hrani s sadeži volčjega jabolka in njihova semena pogosto iztrebi na mravljišča. Mravlje z njegovimi iztrebki pognojijo podzemno gojilnico gliv, semena pa odnesejo na površje, kjer volčja jabolka ponovno vzklijejo. Razm

Skupaj za vse življenje
Za razliko od pravih volkov so grivasti volkovi samotarji. Izberejo si partnerja za vse življenje in si z njim delijo stalno območje bivanja (veliko 25-115 km2). Le-to redno označujejo z urinom. Samec in samica se le redko približata drug drugemu, približno dva tedna pred parjenjem pa je mogoče opaziti pogostejše interakcije med njima.

Prvi znaki spolne zrelosti se pri vrsti pojavijo pri starosti dveh do treh let. Medtem ko se v Južni Ameriki parijo aprila in maja ter kotijo junija in julija. Parjenje običajno poteka septembra ali oktobra, čas kotitve pa med novembrom in januarjem. Občasno obstajajo izjeme tega pravila.

Obdobje brejosti traja povprečno 65 dni. Ko je samica breja, skupaj s partnerjem išče ali izkoplje brlog, v katerem skoti dva do pet mladičev s črno dlako. V prvih nekaj tednih življenja skrben samec varuje brlog in prinaša hrano samici in mladičem, ki jih hrani z izbljuvano hrano. Ko so mladiči starejši, tako mati kot oče učita svoje potomce loviti. Izven brloga starši grivastega volka svoje mladiče opozarjata na nevarnost tudi z zavijanjem in lajanjem.

Najvišji divji pes
Grivasti volk je največja vrsta divjih psov v Južni Ameriki in četrta največja vrsta psa na svetu, po plečni višini pa najvišji. Prvič je bil opisan leta 1801. V latinščini njegovo ime pomeni zlati pes. Genetske raziskave so pokazale da ne spada med prave volkove, niti med lisice, čeprav je le tem zelo podoben. Velja za svoj rod Chrysocyon, v katerem je edini predstavnik in se je od ostalih rodov ločil že v pleistocenu. Za genetsko najbolj podobnega velja gozdni pes (Speothos venaticus).

Vsi psi sicer izvirajo iz Severne Amerike – pojavili so se v eocenu (54-38 milijonov let). Iz tega obdobja je znanih 5 izumrlih rodov. V oligocenu (38-26 milijonov let) je živelo 19 rodov, do danes pa se je število rodov zmanjšalo.

Ista družina, različni življenjski slogi
Grivasti volkovi so del velike družine psov (Canidae), ki šteje skoraj 40 različnih vrst. Čeprav imajo veliko skupnega, živijo na zelo različne načine:
nekateri se združujejo v krdela, drugi živijo samotarsko,
eni lovijo večje živali, drugi se zadovoljijo z miškami ali žuželkami,
vsi so vsejedi – eni bolj mesojedi, drugi raje posegajo po rastlinju,
vsi imajo odličen voh in sluh, ki jim pomagata pri lovu in sporazumevanju,
zelo so prilagodljivi – uspešno živijo od arktičnih snežnih pokrajin do puščav, savan in celo mest.

Najbolj znani člani družine psov
Družino psov delimo na več skupin:
Psi in sorodniki: volk (Canis lupus), šakal (Canis aureus), hijenski pes (Lycaon pictus), rdeči volk (Cuon alpinus), dingo (Canis dingo) idr.
Južnoameriški psi: grivasti volk (Chrysocyon brachyurus)
Lisice: rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides), fenek (Vulpes zerda), navadna lisica (Vulpes vulpes). polarna lisica (Vulpes lagopus) itd.
Sive lisice: siva lisica (Urocyon cinereoargenteus) idr.

Prejmi posebne ugodnosti, živalske vragolije, fotografije mladičev in zanimivosti v svoj poštni predal.