Kanadski bober
Castor canadensis
Kanadski bober
Castor canadensis
Razširjenost v naravi v preteklosti
Naravovarstveni status
Least Concern (LC)
A species evaluated as not being at significant risk of extinction. Populations are stable or increasing.
Dejstva
Obiskovalcem so bobri v novem bobrišču vidni tudi ko spijo.
Sončijo in sušijo se na bregu jezerca, kjer si z značilnimi gibi tudi negujejo kožuh.
Samec je večji, tako ga lahko ločite od samice.
Ključna vrsta
Kanadski bobri so ključna vrsta, ki povečuje biotsko raznolikost, saj delujejo kot ekosistemski inženirji. Jezovi, ki jih gradijo kot skrivališča, ustvarjajo stoječe mlake in delujejo kot zadrževalniki vode. Zvišujejo nivo podtalne vode in omejujejo posledice obilnih nalivov, pa tudi suše. Zadržujejo usedline, bakterije in organsko onesnaženje, tako da prisotnost bobrov močno vpliva na kvaliteto voda.
Bobri pomagajo vodnim pticam, saj ustvarjajo stoječa vodna telesa, primerne za gnezdenje, labodi in gosi pa svoja gnezda postavljajo kar na bobriščih. Podiranje dreves upočasnjuje zaraščanje bregov z gozdom, trstičevje in s travami zaraščene brežine pa so primeren prostor za gnezdenje. Počasnejši vodni tok predstavlja dom za številne vodne nevretenčarje, ki so pomemben vir hrane za mnoge živali, npr. postrvi in lososa. Podrta drevesa nudijo tudi zatočišča za ikre in skrivališča za odrasle ribe, tako da prisotnost bobra pozitivno vpliva na velikost in raznolikost ribjih populacij. Bobre, predvsem njihove mladiče, plenijo ptice ujede, sove, vidre, ribje kune, rosomahi, kojoti, risi, pume, medvedi in volkovi.
Ogroženi zaradi človeka
Bobre so intenzivno lovili po vsej Severni Ameriki, vse od začetka 17. stoletja so jih letno ubili tudi po več deset tisoč. Vrsta je bila skoraj iztrebljena, tako da so jo na številna območja pozneje ponovno naselili. Naseljen je bil tudi ponekod po Evropi.
Zelo cenjeni so bili njihovi kožuhi, ki so jih uporabljali za oblačila in kučme, pa tudi bobrovina ali kastoreum, izloček posebnih mešičkov v bližini njihove zadnjične odprtine, ki je bil cenjen kot zdravilo, poživilo, aromatičen dodatek k jedem in dišava.
Ponekod bobri veljajo za škodljivce, saj njihova bobrišča lahko povzročijo lokalne poplave, obstaja pa tudi nevarnost, da padajoča drevesa padejo na človeka. Vrsta je bila zavarovana ob koncu 19. stoletja, danes naj bi populacija štela med 10 in 15 milijonov osebkov. Čeprav se sliši veliko, obstajajo ocene, da je bila številčnost bobrov pred začetkom trgovine s krznom približno 100 do 200 milijonov.
Tako kanadske kot evropske bobre so nekdaj množično lovili zaradi mesa, krzna in izločka bobrovih žlez.
Zavedati se moramo, da s kakršnim koli poseganjem v naravni prostor lahko trajno škodujemo živalim in rastlinam, ki v njem živijo. Čeprav je danes ocenjeno, da nekatere rastline in živali niso na seznamu ogroženih vrst, se to lahko spremeni. Zato je potrebno vsak poseg v prostor dobro preučiti.
Spoznaj in obišči
Darilna kartica ZOO
Potrebujete darilo za sorodnike in prijatelje? Darilna kartica ZOO je popolno darilo za vse priložnosti, saj obdarjenec lahko izbira med številnimi ZOO programi in storitvami.
Dedek Mraz
Dedek Mraz je dobrotnik, ki prihaja izza Triglava in ga spremljajo živali. Zato bomo nekatere živali pobožali in pobližje spoznali. Nato pa nas bo obiskal dobri mož, ki se bo predstavil, stresal šale, zapel in razdelil darila. Praznovanje pripravimo za manjša podjetja in posamezne obiskovalce, ki želijo Dedka Mraza srečati prav v Živalskem vrtu Ljubljana.
Edinstvena igrišča
V Živalskem vrtu Ljubljana se lahko igrate na edinstvenih igralih imenovanih Afriška vas, Začarani gozd in Žabji skok. Namenjena so igri za vso družino. Spodbujajo sodelovanje, skupinsko igro in druženje.