Preskoči na vsebino

vstop do 18:00

odprto do mraka

Kupi vstopnico

Kanadski bober

Castor canadensis

Kanadski bober

Castor canadensis

Velikost in teža

višina

do 60 cm

dolžina

do 100 cm

teža

do 30 kg

Dejavnost

Ponoči

Socialna struktura

Par z mladiči

Razširjenost v naravi in življenjsko okolje

Vedno ob vodi

V naravi živijo kanadski bobri v večjem delu Severne Amerike. Poseljujejo tista okolja ob jezerih, mlakah in rekah, kjer je primerna rastlinska hrana in primerne drevesne vrste za gradnjo bivališč. Kanadski bobri gradijo kočam podobna bivališča – bobrišča. Bobrišče je zgrajeno iz vej, trav, mahu in blata in ima več podvodnih vhodov. Svoja bivališča bobri neprestano dograjujejo in popravljajo, svoje okolje pa spreminjajo tudi z izdelavo jezov in kopanjem kanalov. S svojimi gradnjami si bobri zagotavljajo lažji dostop do hrane, stabilnejše okolje in večjo varnost pred plenilci.

Po vodi potujejo, vanjo se zatečejo ob nevarnosti, poleti se v njej ohlajajo, pozimi pa skladiščijo hrano.

Kraljestvo Živali (Animalia)

Deblo Strunarji (Chordata)

Razred Sesalci (Mammalia)

Red Glodalci (Rodentia)

Družina Bobri (Castoridae)

Vrsta Bober (Castor canadensis)

Celuloza
Bobri se hranijo z vodnimi rastlinami, zelišči, listi in koreninicami. Velik del njihove prehrane predstavljajo tudi oleseneli deli rastlin. S svojimi močnimi in ostrimi sekalci lahko podirajo drevesa, ki so njihova hrana in gradbeni material. Med bobrovimi najljubšimi drevesnimi vrstami so vrbe, javori, topoli, breze, bukve, jelše in trepetlike. Ta bobrova posebna prehrana vsebuje izjemno veliko celuluze, ki je sesalci ne moremo prebaviti. Pri prebavi mu pomagajo številne simbiotske bakterije v cekumu, slepemu izrastku črevesa.

Skupaj za vse življenje
Bobri so monogamni, kar pomeni, da imajo navadno vse življenje istega spolnega partnerja. Živijo v družinskih skupinah: par odraslih bobrov in nekaj njunih potomcev. Samice kotijo enkrat letno, običajno med aprilom in junijem, do štiri mladiče. Mladiči lahko že po enem dnevu plavajo, po nekaj dneh pa s starši dejavno raziskujejo okolico. Navadno ostajajo v skupini svojih staršev do starosti dveh let, nato okoli treh let spolno dozorijo in si ustvarijo svoje bobrišče. Vsi člani družinske skupine, razen najmlajših mladičev, sodelujejo pri obnovi in vzdrževanju bobrišča.

Orjaški bobri
Edini danes živeči ožji sorodnik kanadskega bobra je evropski bober (Castor fiber), paleontologi pa poznajo še mnogo izumrlih vrst iz družine bobrov (Castoridae). Najstarejši fosili bobrovih sorodnikov so bili najdeni v Severni Ameriki in Aziji in pripadajo živalim, ki so živele v poznem eocenu in oligocenu. V pleistocenu je živelo več naravnost orjaških vrst bobrov, največji so bili veliki do 2 metra in težki okoli 100 kg.

Širši sorodniki bobrov so vsi glodalci, kamor uvrščamo na primer miši, podgane in goferje, pa tudi južnoameriške kapibare in morske prašičke. Vsem glodalcem so skupni močni, neprestano rastoči sekalci - glodači. Podočnikov nimajo in imajo običajno presledek (t.i. diastemo) med sekalci in preostalimi zobmi.

Prejmi posebne ugodnosti, živalske vragolije, fotografije mladičev in zanimivosti v svoj poštni predal.