Kanadski bober
Castor canadensis
Kanadski bober
Castor canadensis
Velikost in teža
višina
do 60 cm
dolžina
do 100 cm
teža
do 30 kg
Dejavnost
Ponoči
Socialna struktura
Par z mladiči
Razširjenost v naravi in življenjsko okolje
Vedno ob vodi
V naravi živijo kanadski bobri v večjem delu Severne Amerike. Poseljujejo tista okolja ob jezerih, mlakah in rekah, kjer je primerna rastlinska hrana in primerne drevesne vrste za gradnjo bivališč. Kanadski bobri gradijo kočam podobna bivališča – bobrišča. Bobrišče je zgrajeno iz vej, trav, mahu in blata in ima več podvodnih vhodov. Svoja bivališča bobri neprestano dograjujejo in popravljajo, svoje okolje pa spreminjajo tudi z izdelavo jezov in kopanjem kanalov. S svojimi gradnjami si bobri zagotavljajo lažji dostop do hrane, stabilnejše okolje in večjo varnost pred plenilci.
Po vodi potujejo, vanjo se zatečejo ob nevarnosti, poleti se v njej ohlajajo, pozimi pa skladiščijo hrano.
Kraljestvo Živali (Animalia)
Deblo Strunarji (Chordata)
Razred Sesalci (Mammalia)
Red Glodalci (Rodentia)
Družina Bobri (Castoridae)
Vrsta Bober (Castor canadensis)
Celuloza
Bobri se hranijo z vodnimi rastlinami, zelišči, listi in koreninicami. Velik del njihove prehrane predstavljajo tudi oleseneli deli rastlin. S svojimi močnimi in ostrimi sekalci lahko podirajo drevesa, ki so njihova hrana in gradbeni material. Med bobrovimi najljubšimi drevesnimi vrstami so vrbe, javori, topoli, breze, bukve, jelše in trepetlike. Ta bobrova posebna prehrana vsebuje izjemno veliko celuluze, ki je sesalci ne moremo prebaviti. Pri prebavi mu pomagajo številne simbiotske bakterije v cekumu, slepemu izrastku črevesa.
Skupaj za vse življenje
Bobri so monogamni, kar pomeni, da imajo navadno vse življenje istega spolnega partnerja. Živijo v družinskih skupinah: par odraslih bobrov in nekaj njunih potomcev. Samice kotijo enkrat letno, običajno med aprilom in junijem, do štiri mladiče. Mladiči lahko že po enem dnevu plavajo, po nekaj dneh pa s starši dejavno raziskujejo okolico. Navadno ostajajo v skupini svojih staršev do starosti dveh let, nato okoli treh let spolno dozorijo in si ustvarijo svoje bobrišče. Vsi člani družinske skupine, razen najmlajših mladičev, sodelujejo pri obnovi in vzdrževanju bobrišča.
Orjaški bobri
Edini danes živeči ožji sorodnik kanadskega bobra je evropski bober (Castor fiber), paleontologi pa poznajo še mnogo izumrlih vrst iz družine bobrov (Castoridae). Najstarejši fosili bobrovih sorodnikov so bili najdeni v Severni Ameriki in Aziji in pripadajo živalim, ki so živele v poznem eocenu in oligocenu. V pleistocenu je živelo več naravnost orjaških vrst bobrov, največji so bili veliki do 2 metra in težki okoli 100 kg.
Širši sorodniki bobrov so vsi glodalci, kamor uvrščamo na primer miši, podgane in goferje, pa tudi južnoameriške kapibare in morske prašičke. Vsem glodalcem so skupni močni, neprestano rastoči sekalci - glodači. Podočnikov nimajo in imajo običajno presledek (t.i. diastemo) med sekalci in preostalimi zobmi.
Spoznaj in obišči
Darilna kartica ZOO
Potrebujete darilo za sorodnike in prijatelje? Darilna kartica ZOO je popolno darilo za vse priložnosti, saj obdarjenec lahko izbira med številnimi ZOO programi in storitvami.
Dedek Mraz
Dedek Mraz je dobrotnik, ki prihaja izza Triglava in ga spremljajo živali. Zato bomo nekatere živali pobožali in pobližje spoznali. Nato pa nas bo obiskal dobri mož, ki se bo predstavil, stresal šale, zapel in razdelil darila. Praznovanje pripravimo za manjša podjetja in posamezne obiskovalce, ki želijo Dedka Mraza srečati prav v Živalskem vrtu Ljubljana.
Edinstvena igrišča
V Živalskem vrtu Ljubljana se lahko igrate na edinstvenih igralih imenovanih Afriška vas, Začarani gozd in Žabji skok. Namenjena so igri za vso družino. Spodbujajo sodelovanje, skupinsko igro in druženje.