Preskoči na vsebino

vstop do 18:00

odprto do mraka

Kupi vstopnico

Madagaskarski sikajoči ščurek

Gromphadorhina portentosa

Madagaskarski sikajoči ščurek

Gromphadorhina portentosa

Glasno sikanje
Kot že ime pove, je značilnost madagaskarskih sikajočih ščurkov prav zvok, ki ga proizvajajo. Oglašajo se z močnim sikanjem, ki ga lahko slišimo do 4 m daleč. V boju za teritorij ter premoč in položaj v koloniji se oglašajo le samci. Kadar pa je kolonija ogrožena, sikajo tudi samice in starejše ličinke. Tako prestrašijo in odvrnejo morebitnega napadalca. S pomočjo sikanja se samci med seboj prepoznavajo in hitro opazijo obiskovalca iz druge kolonije. Zvok proizvajajo tako, da na silo potisnejo zrak skozi dve spremenjeni zračnici na četrtem členu zadka. Ker je proizvodnja zvoka povezana z dihanjem, je ta način oglašanja bolj podoben oglašanju vretenčarjev, kot pa oglašanju žuželk. Večina žuželk proizvaja zvok z drgnjenjem delov telesa ali tresenjem posebnih membran.

Čutilni cerki
Informacija o gibanju zraka pride prek cerkov najprej do nog, nato šele do ''možganov''. Zato pravimo, da ščurek najprej steče, šele nato se zave nevarnosti. 

Prejmi posebne ugodnosti, živalske vragolije, fotografije mladičev in zanimivosti v svoj poštni predal.