Madagaskarski sikajoči ščurek

Razkrojevalci in plen
Ekološko imajo ščurki pomembno vlogo, saj so eni od začetnih razkrojevalcev tal. Večje dele rastlin zgrizejo v manjše, jih prebavijo in iztrebijo. Druga pomembna naloga je, da so izredno številčen talni vir beljakovin za žužkojede živali. Kilogram ščurkov je trikrat bolj bogat z beljakovinami kot kilogram piščančjega ali govejega mesa.

Sožitje s pršicami
Sožitje ščurka s pršicami je pravi mutualizem, pri katerem imata korist oba. Pršice so plenilske in se hranijo z zunanjimi paraziti, ki tudi živijo na telesu ščurka. Ščurki pa jim pri zračnicah nudijo vir vode.

Velika odpornost
Radiologi so ugotovili, da naj bi ščurki prenesli do 105.000 remov radioaktivnega sevanja gama žarkov. Človek prejme v svojem življenju 16 remov, smrtna količina za človeka pa je 800 remov tega sevanja.

Endemiti Madagaskarja
Madagaskarski sikajoči ščurki živijo le na Madagaskarju in so zato endemitna vrsta na tem otoku. Zaradi političnih nemirov in diktatur je bil otok dolga leta le slabo raziskan. Mnoga območja so tudi težko dostopna. V zadnjih treh desetletjih so omogočene raziskave. Naravovarstvene organizacije prispevajo na stotine milijonov za ohranitev naravnega okolja, ki je zelo uničeno in razdrobljeno, saj če se ohrani naravni gozd, lahko v njem preživijo tudi sikajoči ščurki. 

Živi fosili?

Na zemlji so se ščurki pojavili pred okoli 360 milijoni let in so se od takrat le malo spremenili. Preživeli so ledeno dobo, dinozavre, renesanso in Pips. Z morskimi psi si delijo častitljivo starost. So evolucijske mojstrovine. Njihova neverjetna sposobnost preživetja gre predvsem na račun širokega jedilnika, visoke reprodukcijske sposobnosti ter sposobnost prilagajanja na večje vremenske, fizikalne ali kemijske spremembe. Preživeli bi lahko tudi jedrsko vojno. 

Močni predsodki
Že ob imenu ščurek se veliko ljudi strese od gnusa zaradi parih vrst, ki živijo v človeških bivališčih in se pri tem ne zavedajo velikega pomena ščurkov v naravnem okolju. Če pa si vzameš čas za opazovanje ščurkov v koloniji, se jih naučiš občudovati. S telesi, razdeljenimi na številne člene, so pravi naravni ''mikročipi''. Prav ljubki so, kadar si čistijo dolge tipalnice. Vredno je pobožati njihovo gladko telo in jih podržati na dlaneh. Zelo nežni so in tako lahki, da jih komaj občutimo. Pomembno je, da do njih premagamo predsodke in jih sprejmemo kot pomemben del naravnega okolja.

Prenašalci bolezni
Ščurki prenašajo več virusov in bakterij, zaradi katerih lahko človek zboli (tuberkulozo, grižo in tifus …). Njihovi iztrebki lahko poslabšajo astmo.

Zelo so odporni
Nekaj dni lahko preživijo celo brez glave, a kasneje poginejo zaradi lakote, saj se brez grizalnega aparata na glavi ne morejo prehranjevati.

Ogroženi gozd
Človek z različnimi posegi uničuje življenjska okolja na Madagaskarju. Največji poseg predstavlja izsekavanje gozda. Po nekaterih ocenah je preostalo samo še 10 % prvotnega gozda. Zato je danes velik problem erozija, sedimentacija koralnih grebenov in suša. Na Madagaskarju so znanstveniki v začetku 21. stoletja odkrili več kot 600 novih vrst, med njimi kar 42 novih vrst nevretenčarjev. Otok je domovanje 5 % vseh rastlin in živali sveta, med katerimi je kar 70 % endemitov.