Preskoči na vsebino

vstop do 18:00

odprto do mraka

Kupi vstopnico

Svinjski jelen

Axis porcinus

Svinjski jelen

Axis porcinus

Velikost in teža

višina

do 74 cm

dolžina

do 115 cm

teža

do 50 kg

Dejavnost

Podnevi

Socialna struktura

Samotarski ali manjše skupine

Razširjenost v naravi in življenjsko okolje

Svinjski jeleni se najraje zadržujejo v gostih gozdovih in travnatih jasah, pogosto pa jih srečamo tudi ob rekah in na vlažnih travnikih. Izbira okolja je tesno povezana z letnim časom in razpoložljivostjo hrane.

Naravno območje razširjenosti obsega celotno Indijo, tudi obronke Himalaje, ter jugovzhodno Azijo. Večina prostoživečih populacij danes živi v gozdnih rezervatih reke Ind v provinci Sindh. Človek je vrsto v preteklosti naselil tudi na Šrilanko, v Avstralijo in Združene države Amerike.

Kraljestvo Živali (Animalia)

Deblo Strunarji (Chordata)

Razred Sesalci (Mamalia)

Red Sodoprsti kopitarji (Artiodactyla)

Družina Pravi jeleni (Cervidae)

Rod Axis

Vrsta Svinjski jelen (Axis porcinus)

Prehranjevalne navade
Svinjski jelen je pretežno nočno aktiven. Hrani se predvsem s travami, mladimi poganjki, listjem in občasno s sadjem. Najraje se pase, včasih pa obira tudi nižje veje grmov in dreves. S svojo prehrano pomembno vpliva na rastlinsko strukturo travnikov in mokrišč.

Prilagoditev na plenilce
Ko svinjskega jelena ogrozi plenilec, pokaže izjemno prilagodljivost. Odlično zna plavati in se pogosto zateče v vodo, kjer lahko skrit ostane le z nosom nad gladino. Če vode ni, se požene v hiter kas z nizko spuščeno glavo in se prebije skozi gosto travo. Ne bomo ga videli skakati kot druge jelene. Ob nevarnosti dvigne rep, da razkrije belo dlako, kar opozori druge na bližajočo se grožnjo. Zna pa tudi opozarjati z glasovi – z lajanjem ali kratkim žvižgom. Njegovi glavni plenilci so leopardi, tigri, šakali, volkovi in tudi veliki pitoni.

Samotarji ali manjše družinske skupine
Samci svinjskih jelenov so večino leta teritorialni samotarji, ki svoje območje označujejo z izločki dišavnih žlez. Samice z mladiči tvorijo manjše družinske skupine. V času parjenja, ki poteka od avgusta do oktobra, postanejo samci med seboj zelo tekmovalni. V tem obdobju se spopadajo – samca sklonita glavi, prepleteta rogove in se merita v moči, dokler eden ne popusti. Zmagovalni samec se potem pari z več samicami.

Spolno zrelost dosežejo med 8. in 12. mesecem starosti. Brejost traja približno osem mesecev, zato se mladiči kotijo od maja do julija. Samica navadno skoti enega, redko dva mladiča, ki ju skriva v gosti travi ali trstičju. Ko je mladič star približno šest mesecev, ga mama odstavi. V tem času tudi začnejo izgubljati pikčasto dlako, s katero so se kot mladiči zlili z okoljem.

Družina pravih jelenov
Družina pravih jelenov (Cervidae) je velika družina parkljarjev. Njihova posebnost so rogovi, ki jih nosijo večinoma samci (pri nekaterih vrstah tudi samice, npr. severni jeleni). Rogovje vsako leto odpade in ponovno zraste, kar je v živalskem svetu prava posebnost. Jeleni so razširjeni po vsej severni polobli, pa tudi v Južni Ameriki in nekaterih delih Azije. Poznamo več kot 50 vrst jelenov.

V istem rodu so manjši, plašni jeleni
Najbližji sorodniki svinjskega jelena, ki spadajo v isti rod (Axis), je najširše razširjeni azijski jelen čital (Axis axis), redek in ogrožen Kuhlov jelen (A. kuhlii) in izolirana otoška filipinska populacija Kalamijanskega jelena (A. calamianensis). Rod Axis združuje predstavnike manjših do srednje velikih jelenov, ki živijo v tropskih gozdovih in mokriščih. Vsi imajo relativno kratke noge in so zelo plašni 

Prejmi posebne ugodnosti, živalske vragolije, fotografije mladičev in zanimivosti v svoj poštni predal.